RD Bled danes upravlja z dvema ribolovnima revirjema: revir blejsko jezero, ki vključuje blejsko jezero brez pritokov ter rezervatov označenih na dovolilnici) ter revir Sava Bohinjka, ki sega od jezu v Soteski, do Cajhnovega jezu nad sotočjem z Savo Dolinko. Zgodovina ribogojstva v RD Bled
Začetek ribogojstva v ribiški družini Bled (v nadaljevanju RD Bled), sega v leto 1956. Prve ikre lipana so bile smukane pri Jeseniški ribiški družini, v akumulacijskem jezeru Završnica. Takratni poklicni ribič g. Tone Pregelj in gospodar gospod Milan Kokalj, sta postavila prve valilnike na studencu, ki izvira pri ribiškem domu. Uspeh je bil odličen. To je bila tudi prva uspešna umetna valitev lipana v Sloveniji.   Leta 1962 je bilo zgrajeno pokrito vališče s kapaciteto 80.000 kosov lipanskih iker. Ikre so se smukale že lastnih lovnih vodah Save Bohinjke. V letu 1968 je stekel postopek, za izgradnjo prvih treh bazenov za vzrejo enoletnih mladic lipana. Leta 1972 je bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje za objekt ribogojnica in vališče, ki se je z rednim vlaganjem sredstev s strani ribiške družine Bled, ter prostovoljnim delom članstva, razvilo v najuspešnejšo ribogojnico v svoji regiji in širše. Dandanes ribogojnica uspešno vali tudi do 1 milijon iker potočne postrvi, 300.000 iker lipana, in 20.000 iker sulca. Ribogojnica vali tudi izjemno kvalitetno jezersko postrv. Ribiška družina Bled z vložkom oskrbuje lastne vode, zaradi kvalitetne rib pa se močno povečuje prodaja drugim ribiškim družinam doma in v tujini. Ribogojnica ima izjemno čisto vodno zajetje, genske raziskave ribjega zaroda pa opravlja Biotehnična fakulteta. Ribe so neoporečne in zdravstveno pregledane.